Kot vsako leto, je bil tudi letos 14. MKM v mojem koledarju. Glede na pridno zimsko nabiranje kilometrov in posledično izgubljanje kilogramov sem bil na štartu zelo sproščen:
Edini cilj, ki sem si ga zadal je izboljšanje mojega rekorda na tej progi, ki je malo pod 1:46.
Tradicija slabega vremena na tem maratonu se tudi letos ni izneverila. Že na poti proti Sežani je občasno deževalo. Na krasu pa nas je pričakala tudi burja v sunkih. Torej: nič novega!
Najprej smo dvignili štartne pakete. Tu je že po tradiciji organizacija res odlična in tudi tekaška majica v paketih je res super:
Ogreval sem se na stadionu pred dvorano. To je primeren čas za ocenitev koliko se je res potrebno obleči. Pihalo je sicer kar močno-v sunkih, vendar o dežju ne duha ne sluha. Tudi dokaj toplo je bilo. Tako sem se pravilno odločil za ''kratki'' komplet.
V štartnih boksih smo imeli vodeno še raztezanje pred štartom. Še dobro, da se spredaj vedno tekači gnetemo, saj se tako tudi grejemo in nas v kratkih rokavih pri 10°C ne zazebe.
Na štartu sem se odločil, da bom med tekom čim manj taktiziral in spremljal podatke na uri. Šel bom na polno, potem pa kar bo pač bo. Pa smo šli. Letelo je res zelo. Do Lipice sem kar letel! Tam smo videli tudi res lep prizor: čredo lipicancev v teku mimo tekačev:
Pot od Lipice preko slovensko italijanske meje in do 10km v Bazovici je minla kot bi mignil. Tempo in počutje sta bila idealna:
Nas pa je nasprotni veter na trenutke kar malo premikal in smo iskali zavetrje tekačev pred nami. Na okrepčevalni postaji v Bazovici sem kot po navadi vzel svoj edini energy gel na tej tekmi:
Energijski geli Science in sport> SIS so se izkazali res kot odlični. Niso sluzasti, gelasti, temveč je to dejansko energy drink, ki ga sploh ni potrebno poplahniti z dodatno tekočino. Velikost vrečke ja ravno prava za v žepke od tekaških pajkic. Pa še energijski učinek se opazi (vsaj pri meni).
No, potem od Bazovice pot zavije desno in se po lepi na novo asfaltirani cesti vije tja do Trepč. Na tem cca. 5km dolgem odseku sem tekel z odličnim tempom, brez občutka, da grem prehitro. Kmalu pa se je približeval hriboviti zaključni del trase. Ko iz Trebč pot maratona zavije desno in nas zopet privede v Slovenijo, se začne prvi klanec. Povrhu vsega pa je podlaga grob mestoma kamnit makadam. Vendar so se vsi dolgi hribovski teki zadnje mesece obrestovali in šlo mi je odlično. Sicer se mi je pulz precej dvignil, vendar sem še vedno lahko tekel v hitrem tempu. Potem je začelo kar močno deževati. Tako smo zadnje štiri kilometre in vse hupsarje do Sežane in cilja odtekli v mokrem. Vendar me dež ni prav nič motil. Bil sem v svojem svetu, nenehno z mislimi na cilju, kjer z navdušenjem pogledam na dosežen čas, ki bo zanesljivo rekordni!
In res! Še zadnji klanec na polno, pulz mi nabija že v ušesa. Potem pa še 200m šprinta na polno in pogled na uro: 1:40:17!
Yesss sem se zadrl! Tooo! Rekord! Pa to rekord z velikim R! Za dobrih 5 minut in pol sem izboljšal svoj dosedanji najboljši čas!
Na cilju sledi prejem medalje, hidracija izčrpanega telesa, nekaj sladkorjev in koščkov banan. V okrepčevalnem šotoru sem srečal še nekaj tekačev s TF (tekaškega foruma).
V dvorani na toplem še obvezno raztegovanje in tuširanje. Jota je bila super, le za moje veliko telo premajhen obrok.
Še kavica z družbo sotekačev v bližnjem lokalu in z velikim nasmehom na obrazu odhod domov.
Rezultati>14.Mali kraški maraton
Se vidimo ob letu osorej-OBVEZNO!
Edini cilj, ki sem si ga zadal je izboljšanje mojega rekorda na tej progi, ki je malo pod 1:46.
Tradicija slabega vremena na tem maratonu se tudi letos ni izneverila. Že na poti proti Sežani je občasno deževalo. Na krasu pa nas je pričakala tudi burja v sunkih. Torej: nič novega!
Najprej smo dvignili štartne pakete. Tu je že po tradiciji organizacija res odlična in tudi tekaška majica v paketih je res super:
Ogreval sem se na stadionu pred dvorano. To je primeren čas za ocenitev koliko se je res potrebno obleči. Pihalo je sicer kar močno-v sunkih, vendar o dežju ne duha ne sluha. Tudi dokaj toplo je bilo. Tako sem se pravilno odločil za ''kratki'' komplet.
V štartnih boksih smo imeli vodeno še raztezanje pred štartom. Še dobro, da se spredaj vedno tekači gnetemo, saj se tako tudi grejemo in nas v kratkih rokavih pri 10°C ne zazebe.
Na štartu sem se odločil, da bom med tekom čim manj taktiziral in spremljal podatke na uri. Šel bom na polno, potem pa kar bo pač bo. Pa smo šli. Letelo je res zelo. Do Lipice sem kar letel! Tam smo videli tudi res lep prizor: čredo lipicancev v teku mimo tekačev:
Pot od Lipice preko slovensko italijanske meje in do 10km v Bazovici je minla kot bi mignil. Tempo in počutje sta bila idealna:
Energijski geli Science in sport> SIS so se izkazali res kot odlični. Niso sluzasti, gelasti, temveč je to dejansko energy drink, ki ga sploh ni potrebno poplahniti z dodatno tekočino. Velikost vrečke ja ravno prava za v žepke od tekaških pajkic. Pa še energijski učinek se opazi (vsaj pri meni).
No, potem od Bazovice pot zavije desno in se po lepi na novo asfaltirani cesti vije tja do Trepč. Na tem cca. 5km dolgem odseku sem tekel z odličnim tempom, brez občutka, da grem prehitro. Kmalu pa se je približeval hriboviti zaključni del trase. Ko iz Trebč pot maratona zavije desno in nas zopet privede v Slovenijo, se začne prvi klanec. Povrhu vsega pa je podlaga grob mestoma kamnit makadam. Vendar so se vsi dolgi hribovski teki zadnje mesece obrestovali in šlo mi je odlično. Sicer se mi je pulz precej dvignil, vendar sem še vedno lahko tekel v hitrem tempu. Potem je začelo kar močno deževati. Tako smo zadnje štiri kilometre in vse hupsarje do Sežane in cilja odtekli v mokrem. Vendar me dež ni prav nič motil. Bil sem v svojem svetu, nenehno z mislimi na cilju, kjer z navdušenjem pogledam na dosežen čas, ki bo zanesljivo rekordni!
In res! Še zadnji klanec na polno, pulz mi nabija že v ušesa. Potem pa še 200m šprinta na polno in pogled na uro: 1:40:17!
Yesss sem se zadrl! Tooo! Rekord! Pa to rekord z velikim R! Za dobrih 5 minut in pol sem izboljšal svoj dosedanji najboljši čas!
Na cilju sledi prejem medalje, hidracija izčrpanega telesa, nekaj sladkorjev in koščkov banan. V okrepčevalnem šotoru sem srečal še nekaj tekačev s TF (tekaškega foruma).
V dvorani na toplem še obvezno raztegovanje in tuširanje. Jota je bila super, le za moje veliko telo premajhen obrok.
Še kavica z družbo sotekačev v bližnjem lokalu in z velikim nasmehom na obrazu odhod domov.
Rezultati>14.Mali kraški maraton
Se vidimo ob letu osorej-OBVEZNO!
